Ferski otoki (Faroe Islands)
Zgodnje zgodovinsko obdobje otokov ni povsem dobro znano. Po nekaterih domnevah naj bi otoke prvi naselili menihi v 6 stoletju. V tem času naj bi se pojavilo tudi prvo poimenovanje otokov: Ovčji otok in Ptičji otok. V devetem stoletju so se na otoke začeli preseljevati Vikingi iz Irske in Škotske. Tem naseljencem so se konec 9. stoletje pridružili še begunci iz Norveške, ki so bežali pred oblastjo Haralda Lepolasega, ki je v krvi združil Norveško v eno državo. V enajstem stoletju so otoki po serijah umorov in spletk prišli pod Norveško. Tako je ostalo do leta 1380, ko je Norveško prevzela Danska. Leta 1814 je Norveška prišla pod švedsko upravo, Ferski otoki pa so še naprej ostali pod dansko.
Živa priča iz vikinških časov je govor. Prinesli so ga iz Norveške in na osamljenem otočju je ostal dolgo zunaj tujih vplivov, kljub temu, da je bil na otokih dolgo časa danščina edini uradni jezik. Zavest o kulturni samobitnosti se tudi v stoletjih danske oblasti ni porazgubila. Na politično samostojnost pa so Ferci komaj kdaj pomislili. To se je spremenilo med drugo svetovno vojno, ko so nemške čete leta 1940 zasedle Dansko, Ferski otoki pa so postali oporišče zaveznikov. Takrat je bila povezava s Kopenhagnom pet let pretrgana. V tistih letih so postale glasne zahteve po neodvisnosti. Danska je tej želji deloma ugodila in podelila otočju največjo možno avtonomijo. Ferski parlament je to izkoristil in okoli otočja določil samostojno ribolovno politiko, ki je bila pozneje tudi vzrok, da Ferski otoki niso vstopili v Evropsko unijo.