Šindžjang (Xinjiang Uyghur Autonomous Region)
V regiji živijo številne etnične skupine, med njimi turški Ujguri, Kazahi in Kirgizi, Kitajci Han, Tibetanci, Hui, Tadžiki, Mongoli, Rusi in Sibe. V Šindžjangu obstaja več kot ducat avtonomnih prefektur in okrajev namenjenim manjšinam. Starejša dela v angleškem jeziku to območje pogosto omenjajo kot kitajski Turkestan, Vzhodni Turkestan in Vzhodni Turkistan. Šindžjang je z gorsko verigo razdeljen na Džungarsko kotlino na severu in Tarimsko kotlino na jugu. Le približno 9,7 % površine Šindžjanga je primerno za bivanje ljudi.
Med dokumentirano zgodovino staro do 2500 let se je vrsta ljudi in imperijev potegovala za nadzor nad celotnim ozemljem ali njegovimi deli. Ozemlje je v 18. stoletju prešlo pod oblast dinastije Čing, ki ga je kasneje zamenjala vlada Republike Kitajske. Od leta 1949 in kitajske državljanske vojne je del Ljudske republike Kitajske. Leta 1954 je bil ustanovljen Šindžjang Bingtuan (PGKŠ), da bi okrepil mejno obrambo pred Sovjetsko zvezo in spodbujal lokalno gospodarstvo z naselitvijo vojakov v regijo. Leta 1955 je bil Šindžjang upravno spremenjen iz province v avtonomno regijo. V zadnjih desetletjih so v Šindžjangu našli številne zaloge nafte in mineralov, regija pa je trenutno tudi največji kitajski proizvajalec zemeljskega plina.
Od 1990. do 2010. let so gibanje za neodvisnost vzhodnega Turkestana, separatistični konflikt in vpliv radikalnega islama povzročili nemire v regiji z občasnimi terorističnimi napadi in spopadi med separatističnimi in vladnimi silami. Zaradi teh konfliktov je kitajska vlada v regiji ustanovila internacijska taborišča, kjer s pomočjo miselne reforme poskuša muslimansko prebivalstvo prisiliti k opustitvi vere. Nekateri opazovalci so te ukrepe označili za ujgurski genocid.
Splošno območje Šindžjanga je bilo v preteklosti znano pod številnimi različnimi imeni, tako v avtohtonih kot tudi v drugih jezikih. Ta imena vključujejo Altišahr (Altishahr), zgodovinsko ujgursko ime za južno polovico regije, ki se nanaša na »šest mest« porečja Tarimske kotline, pa tudi Khotan, Khotaj (Khotay), kitajski Tartari (Tartary), visoki Tartari, vzhodni Čagataj (to je bil vzhodni del Čagatajskega kanata), Moghulistan ("dežela Mongolov"), Kašgarija, mala Bokhara, Serindia (zaradi indijskega kulturnega vpliva) in v kitajščini "zahodne regije".
V kitajščini je bil v času dinastije Han Šindžjang znan kot Šiju (pinjin: Xiyu; kitajščina: 西域), kar pomeni "zahodne regije". Med 2. stoletjem pr. n. št. in 2. stoletjem n. št. je cesarstvo Han ustanovilo protektorat zahodnih regij ali protektorat Šiju (西域都護 府), da bi si zagotovilo donosne poti svilne ceste. Zahodne regije v času Tanga so bile znane kot Čiši (pinjin: Qixi; kitajščina: 磧 西). Či se nanaša na puščavo Gobi, Ši pa na zahod. Tangov imperij je leta 640 ustanovil Generalni protektorat za pokoritev Zahoda ali Protektorat Anši (安西 都 護 府) za nadzor nad regijo. V času dinastije Čing, je bil severni del Šindžjanga, Džungarija, znan kot Džunbu (準 部, "regija Džungar"), južna kotlina Tarim pa Huidžjang (pinjin; Huijiang; 回疆, "Muslimanska meja"), preden sta bili obe regiji združeni in postali regija "Šiju Šindžjang", kasneje poenostavljena v "Šindžjang".
Sedanje ime kitajsko-mandarinskega porekla Šindžjang (Sinkjang), ki dobesedno pomeni "Nova meja", "Novo mejno območje" ali "Novo ozemlje", je regiji v času dinastije Čing podelil cesar Guangšu. V skladu s poročilom kitajskega državnika Dzuo Dzongtanga cesarju Činga, Šindžjang pomeni "nova dežela, ki se je na novo vrnila" (故土 新 歸) ali "nova stara dežela".
Izraz so dobila tudi druga območja, ki so jih osvojila kitajska cesarstva, na primer današnji okraj Džinčuan je bil takrat znan kot "Džinčuan Šindžjang". Na enak način je bil današnji Šindžjang znan kot Šiju Šindžjang in Gansu Šindžjang (, posebej za današnji vzhodni Šindžjang).
Leta 1955 se je provinca Šindžjang preimenovala v »ujgursko avtonomno regijo Šindžjang«. Prvotno predlagano ime je bilo preprosto »avtonomna regija Šindžjang«. Saifuddin Azizi, prvi predsednik Šindžjanga, je ostro nasprotoval predlaganemu imenu Mao Cetungu in trdil, da »avtonomija ni podeljena goram in rekam, temveč določenim narodnostim.« Posledično se je upravna regija preimenovala v »ujgurska avtonomna regija Šindžjang«.
Zemljevid - Šindžjang (Xinjiang Uyghur Autonomous Region)
Zemljevid
Dežela - Kitajska
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
---|---|---|---|
CNY | Renminbi (Renminbi) | ¥ or 元 | 2 |
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
ZH | Kitajščina (Chinese language) |