Zemljevid - Šindžjang (Xinjiang Uyghur Autonomous Region)

Šindžjang (Xinjiang Uyghur Autonomous Region)
Šindžjang, (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; alternativno romanizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna regija Šindžjang (UARŠ) je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije. Kot največja kitajska provinca in 8. največja državna podenota na svetu, Šindžjang obsega območje 1,6 milijona kvadratnih kilometrov in ima približno 25 milijonov prebivalcev. Šindžjang meji na Mongolijo, Rusijo, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Afganistan, Pakistan in Indijo. Razgibane gorske verige Karakorum, Kunlun Šan in Tjan Šan zasedajo večino meja Šindžjanga, pa tudi njegove zahodne in južne regije. Regiji Aksaj Čin in pas Trans-Karakoram, ki ju upravlja Kitajska, zahteva Indija. Šindžjang meji tudi na avtonomno regijo Tibet ter provinci Gansu in Činghaj. Najbolj znana pot zgodovinske svilne ceste je potekala po ozemlju od vzhoda do njegove severozahodne meje.

V regiji živijo številne etnične skupine, med njimi turški Ujguri, Kazahi in Kirgizi, Kitajci Han, Tibetanci, Hui, Tadžiki, Mongoli, Rusi in Sibe. V Šindžjangu obstaja več kot ducat avtonomnih prefektur in okrajev namenjenim manjšinam. Starejša dela v angleškem jeziku to območje pogosto omenjajo kot kitajski Turkestan, Vzhodni Turkestan in Vzhodni Turkistan. Šindžjang je z gorsko verigo razdeljen na Džungarsko kotlino na severu in Tarimsko kotlino na jugu. Le približno 9,7 % površine Šindžjanga je primerno za bivanje ljudi.

Med dokumentirano zgodovino staro do 2500 let se je vrsta ljudi in imperijev potegovala za nadzor nad celotnim ozemljem ali njegovimi deli. Ozemlje je v 18. stoletju prešlo pod oblast dinastije Čing, ki ga je kasneje zamenjala vlada Republike Kitajske. Od leta 1949 in kitajske državljanske vojne je del Ljudske republike Kitajske. Leta 1954 je bil ustanovljen Šindžjang Bingtuan (PGKŠ), da bi okrepil mejno obrambo pred Sovjetsko zvezo in spodbujal lokalno gospodarstvo z naselitvijo vojakov v regijo. Leta 1955 je bil Šindžjang upravno spremenjen iz province v avtonomno regijo. V zadnjih desetletjih so v Šindžjangu našli številne zaloge nafte in mineralov, regija pa je trenutno tudi največji kitajski proizvajalec zemeljskega plina.

Od 1990. do 2010. let so gibanje za neodvisnost vzhodnega Turkestana, separatistični konflikt in vpliv radikalnega islama povzročili nemire v regiji z občasnimi terorističnimi napadi in spopadi med separatističnimi in vladnimi silami. Zaradi teh konfliktov je kitajska vlada v regiji ustanovila internacijska taborišča, kjer s pomočjo miselne reforme poskuša muslimansko prebivalstvo prisiliti k opustitvi vere. Nekateri opazovalci so te ukrepe označili za ujgurski genocid.

Splošno območje Šindžjanga je bilo v preteklosti znano pod številnimi različnimi imeni, tako v avtohtonih kot tudi v drugih jezikih. Ta imena vključujejo Altišahr (Altishahr), zgodovinsko ujgursko ime za južno polovico regije, ki se nanaša na »šest mest« porečja Tarimske kotline, pa tudi Khotan, Khotaj (Khotay), kitajski Tartari (Tartary), visoki Tartari, vzhodni Čagataj (to je bil vzhodni del Čagatajskega kanata), Moghulistan ("dežela Mongolov"), Kašgarija, mala Bokhara, Serindia (zaradi indijskega kulturnega vpliva) in v kitajščini "zahodne regije".

V kitajščini je bil v času dinastije Han Šindžjang znan kot Šiju (pinjin: Xiyu; kitajščina: 西域), kar pomeni "zahodne regije". Med 2. stoletjem pr. n. št. in 2. stoletjem n. št. je cesarstvo Han ustanovilo protektorat zahodnih regij ali protektorat Šiju (西域都護 府), da bi si zagotovilo donosne poti svilne ceste. Zahodne regije v času Tanga so bile znane kot Čiši (pinjin: Qixi; kitajščina: 磧 西). Či se nanaša na puščavo Gobi, Ši pa na zahod. Tangov imperij je leta 640 ustanovil Generalni protektorat za pokoritev Zahoda ali Protektorat Anši (安西 都 護 府) za nadzor nad regijo. V času dinastije Čing, je bil severni del Šindžjanga, Džungarija, znan kot Džunbu (準 部, "regija Džungar"), južna kotlina Tarim pa Huidžjang (pinjin; Huijiang; 回疆, "Muslimanska meja"), preden sta bili obe regiji združeni in postali regija "Šiju Šindžjang", kasneje poenostavljena v "Šindžjang".

Sedanje ime kitajsko-mandarinskega porekla Šindžjang (Sinkjang), ki dobesedno pomeni "Nova meja", "Novo mejno območje" ali "Novo ozemlje", je regiji v času dinastije Čing podelil cesar Guangšu. V skladu s poročilom kitajskega državnika Dzuo Dzongtanga cesarju Činga, Šindžjang pomeni "nova dežela, ki se je na novo vrnila" (故土 新 歸) ali "nova stara dežela".

Izraz so dobila tudi druga območja, ki so jih osvojila kitajska cesarstva, na primer današnji okraj Džinčuan je bil takrat znan kot "Džinčuan Šindžjang". Na enak način je bil današnji Šindžjang znan kot Šiju Šindžjang in Gansu Šindžjang (, posebej za današnji vzhodni Šindžjang).

Leta 1955 se je provinca Šindžjang preimenovala v »ujgursko avtonomno regijo Šindžjang«. Prvotno predlagano ime je bilo preprosto »avtonomna regija Šindžjang«. Saifuddin Azizi, prvi predsednik Šindžjanga, je ostro nasprotoval predlaganemu imenu Mao Cetungu in trdil, da »avtonomija ni podeljena goram in rekam, temveč določenim narodnostim.« Posledično se je upravna regija preimenovala v »ujgurska avtonomna regija Šindžjang«.

 
Zemljevid - Šindžjang (Xinjiang Uyghur Autonomous Region)
Zemljevid
OpenStreetMap - Zemljevid - Šindžjang
OpenStreetMap
Zemljevid - Šindžjang - Esri.WorldImagery
Esri.WorldImagery
Zemljevid - Šindžjang - Esri.WorldStreetMap
Esri.WorldStreetMap
Zemljevid - Šindžjang - OpenStreetMap.Mapnik
OpenStreetMap.Mapnik
Zemljevid - Šindžjang - OpenStreetMap.HOT
OpenStreetMap.HOT
Zemljevid - Šindžjang - CartoDB.Positron
CartoDB.Positron
Zemljevid - Šindžjang - CartoDB.Voyager
CartoDB.Voyager
Zemljevid - Šindžjang - OpenMapSurfer.Roads
OpenMapSurfer.Roads
Zemljevid - Šindžjang - Esri.WorldTopoMap
Esri.WorldTopoMap
Zemljevid - Šindžjang - Stamen.TonerLite
Stamen.TonerLite
Dežela - Kitajska
Zemljevid - Kitajska1639px-Map_of_China.svg.png
1639px-Map_of_China....
1639x1386
freemapviewer.org
Zemljevid - Kitajska2000px-Rail_map_of_China.svg.png
2000px-Rail_map_of_C...
2000x1720
freemapviewer.org
Zemljevid - KitajskaChina_satellite.png
China_satellite.png
1278x956
freemapviewer.org
Zemljevid - KitajskaChina_edcp_relief_location_map.jpg
China_edcp_relief_lo...
1968x1567
freemapviewer.org
Zemljevid - KitajskaChina_linguistic_map.png
China_linguistic_map...
900x1016
freemapviewer.org
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)  
ISO Valuta Simbol Significant Figures
CNY Renminbi (Renminbi) ¥ or 元 2
ISO Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ZH Kitajščina (Chinese language)
Neighbourhood - Dežela  
  •  Afganistan 
  •  Butan 
  •  Indija 
  •  Kazahstan 
  •  Kirgizistan 
  •  Laos 
  •  Mjanmar 
  •  Mongolija 
  •  Nepal 
  •  Pakistan 
  •  Severna Koreja 
  •  Tadžikistan 
  •  Vietnam 
  •  Rusija